Učenci posebnega programa druge in tretje skupine se enkrat mesečno v okviru socialnega podjetništva predstavimo na mestni tržnici. V času učnega procesa razvijamo različne ročne spretnosti in bogatimo znanja posameznikov v okviru individualnih sposobnosti, predvsem pa poskušamo opremiti oziroma opolnomočiti učence za življenje. Samostojnost in skrb zase je ena od poglavitnih nalog. Ker smo ljudje živa bitja in za obstoj potrebujemo ljubezen in hrano, to dokazujemo tudi na naših mesečnih srečanjih na mestni tržnici. Kolikor nam čas in učni načrt dopuščata, učence učimo zdravega odnosa do hrane oziroma do viška, ki se ustvarja v šolski kuhinji. Kruha ne zavržemo, ampak ga ponovno predelamo, prav tako sadje in zelenjavo iz šolske sheme. V teh primerih nastajajo reciklirani obroki, ki so bodisi sladki ali slani. Višek mleka se spremeni v puding, mlečni riž, pito iz mleka, skuto in jabolčni zavitek… Preizkušamo stare recepte naših babic in dedkov, ki so imeli bolj spoštljiv odnos do hrane, kot ga imajo otroci danes. Zavedajo se pomena reciklaže in lokalno pridelane hrane. Ker so učenci radi v kuhinji, po šoli pogosto zadiši. S svojimi kulinaričnimi dosežki razveselijo uporabnike VDC-ja, mlajše učence ob skupni malici, starše na delavnici. Letos se poleg težav z viškom hrane ukvarjamo še s kulinariko krajev in držav iz katerih naši učenci izhajajo. In ker gre ljubezen skozi želodec, občasno ob svojih umetniških izdelkih na mestni tržnici ponudimo tudi enolončnico, ki jo učenci pripravijo z ljubeznijo iz zelenjave s šolskega vrta, šolske sheme in začinijo z zelišči in začimbami, ki so jih sami pripravili. Tokrat je bila na vrsti juha, ki ogreje dušo in telo iz zelja, korenja, fižola in krompirja ob doma spečenem kruhu še posebno tekne. Ker vse radi delimo, smo delili ne samo juho in našo ljubezen, ampak tudi smeh in čas s prodajalci in kupci mestne tržnice. Pridite in se nam pridružite še kdaj, veseli vas bomo!
učenci PPVI 2 in 3