Učitelji in učenci OŠ Ljubo Šercer smo 5. februarja obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Pripravili smo pester kulturni program, ki se je letos odvil v obliki virtualne proslave. Rdeča nit le-te so bile Prešernove pesmi, posvetili pa smo se tudi prijateljstvu in ljubezni. Učenci so se pod mentorstvom učiteljev več tednov pripravljali, vadili ter snemali svoje točke.
Po uvodnih besedah vodje proslave ter naše ravnateljice, so se odvile točke naših učencev. Prvi so »nastopili« učenci oddelka PPVI 1, ki so nas popeljali na virtualni sprehod Po Prešernovih stopinjah. Dekleta mladinskega pevskega zbora so nam odpele pesem z naslovom Zgodba o prijateljstvu, ena izmed deklet nas je tudi plesno očarala. Učenci PPVI 3 so izdelali plakat o življenju Franceta Prešerna ter se lotili pisanja njegovih pesmi »na roke«. Tudi romski učenci so pripravili svojo točko, v kateri so nas spomnili, kaj vse je poimenovano po našem največjem pesniku. Učenci prve triade so zapeli in zaigrali pesem Poj z menoj. Učenci PPVI 2 so »gradili prijateljstvo« s pesmijo, plesom ter sestavljanko. Zaposleni na šoli so nam zaupali, kaj za njih pomeni prijateljstvo. Učenci 6. in 7. razreda so recitirali pesem Toneta Pavčka z naslovom Prijateljstvo. Poslušali smo pesem Mlade oči, ki so jo čudovito odpela dekleta našega pevskega zborčka. Nato smo si ogledali animacijo Povodnega moža, pesem pa so prebrali učenci 4. in 5. razreda. Pesem Al’ me boš kaj rada imela, so zapeli fantje in dekleta našega pevskega zbora in nas nežno popeljali nazaj v preteklost.
Proslava se je zaključila s COVID Zdravljico 8. in 9. razreda, ki jo je priredila učiteljica glasbene vzgoje, Alenka Bojc. Takole je zapisala:
France Prešeren ni živel v rožnatih časih in njegove pesmi večkrat govorijo o trpkosti in bolečinah življenja. Slovenski narod je bil še vedno narod hlapcev, kmetov in podložnikov, ali če citiramo Jenkov citat o domovini »vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana«. Prešeren in prijatelji so bojevali bitke za uveljavitev in ugled slovenskega jezika, kulture in izobraženosti ter s tem združitev in dvig Slovencev kot naroda. Danes lahko rečemo, da vse to imamo, a pestijo nas druge težave, najbolj pereča pa seveda kovid situacija.
Morda bi v današnjih časih naš prijatelj Prešeren napisal drugačno Zdravljico…
Žive naj vsi narodi,
Ki hrepene dočakat dan,
Ko epidemija bo končana
Ko bolj prost bo naš vsakdan.
Da mask bi več ne nosili,
Se razkužilom izognili,
Da drug drugega bi prepoznali
Še lepši svet oblikovali.
Zdaj čaše v roke vzemimo
In si iz srca zaželimo,
Da kmalu se konča
Epidemična norišnica.
Naj ta strašni sen ne traja dolgo,
Naj znancev preveč ne gre onstran,
Naj slovenski narod,
Ne bo z epidemijo večno zaznamovan.
Nazadnje še pr’jatli
Kozarce zase dvignimo,
Saj v mehurčku se le gibljemo-in smo,
Vsi na boljše čase upamo!
Zahvala gre vsem sodelujočim v proslavi in želimo si, naj nas taki dogodki še naprej povezujejo. Jutrišnji praznik pa naj bo lep in kulturno obarvan!
Zapisala vodja proslave, Maša Luteršmit