»Sprehod je počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem« je zapisano v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Učenke in učenci z učitelji ter varuhoma smo se odločili, da se v tednu otroka sprehodimo skupaj z uporabniki varstveno delovnega centra Želva iz Kočevja. Nekoč so bili tudi oni učenci naše šole. V ponedeljek, sta jim učenki PPVI 3. skupina ob pomoči učiteljice oblikovali ter napisali vabilo za skupno druženje, ki smo ga realizirali jesenski četrtek s prijetnim datumom, 10.10. v letu 2024.
Malo po osmi uri smo se zbrale vse tri skupine z učitelji ter varuhoma in se odpravili čez cesto k uporabnikom VDC Želva s spremljevalkami. Ker je rdeča nit letošnjih tematskih dni v posebnem programu voda, smo se odločili za sprehod ob reki Rinži. Opazovali smo race, poslušali razburkano vodo, opazovali in iskali ribe, prisluhnili šumenju padca reke čez zapornice in umirjen tok reke na okljuki pri leseni brvi. S seboj smo povabili še knjižničarko Mašo. Se sprašujete zakaj? Ob jutranjem klepetu in lahkotni hoji ob bregu reke, je nastopil čas za počitek. Ampak, ker nam je zagodel dež, nismo mogli posedati po lesenih terasah. Knjižničarka Maša nam je predstavila Zgodbo o drevesu avtorice Barbare Vuga v sklopu projekta Čarobnost knjige kar v šolski jedilnici. Pripoved nas je naučila, da skupaj zmoremo spreminjati stvari, četudi mislimo, da ne bo šlo. Večkrat nam življenje pripelje pravi čas, prave ljudi in nam odpre oči, da bomo zmogli. In kot se za prave gostitelje spodobi, smo uporabnike VDC Želva s spremljevalci povabili še na kavo oziroma čaj v jedilnico na Reški c. 8. Prijeten sprehod in druženje smo zaključili s skupno likovno dejavnostjo, izdelek pa nas bo spominjal na jesenski sprehod in Zgodbo o drevesu. Zagotovo se snidemo še kdaj. Morda na kostanjevem pikniku pod njihovim nadstreškom, smo dobili namig!
Zapisala učiteljica Valerija