Na daljavo, zakaj pa ne, smo si rekli v oddelku 6. in 7. razreda. Letos se odvija že 10. torej je nekaj posebnega!
Tale virus nam je res preprečil naše prijetno druženje v šolski telovadnici ob skupnem zajtrku, kjer so se nam pridružili še upokojenci, vsi učitelji, hišnik, tajnica in seveda ravnatelj.
Ampak ne damo se kar tako, nismo se zaman učili uporabe računalniških veščin ne učenci in ne učitelji. Pri pouku slovenščine so učenci imeli nalogo, da povprašajo starejše babice in dedke, kaj so jedli preden so šli v šolo. Pri pouku gospodinjstva pa bodo sedmošolci ustvarjali jedi iz ajde.
Povedali so, da malice takrat v šoli ni bilo. Jedel si to, kar si prinesel s seboj. Največkrat kos kruha, kakšen sadež in bolj premožni tudi klobaso, košček mesa ali celo potico ob praznikih. Nekateri nič. Da je zajtrk res zelo pomemben, so vedeli tudi pred 70 in več leti. Mame so skuhale polento, žgance, bel močnik ali namočile kruh v toplo mleko, ker je bil že star in suh. Morda si res dobil rezino masla, kruh namazan s svinjsko mastjo ali domačo marmelado in skodelico proje- bele kave pove stara mama. Med so poznali otroci, ki so imeli doma čebelarja, sicer je bila to pregrešno draga sladica. Naučili smo se, da se medu reče STRD. Tudi masla ni bilo v izobilju, saj niso imeli hladilnikov in na toplem se je pokvarilo.
Šestošolci in sedmošolci se potrudijo, da zjutraj jedo: kosmiče, jajce, žemljo, maslo in kruh, kakšno pekovsko pecivo morda tudi burek, saj je pekarn veliko. Zjutraj greš res težko mimo vonja po svežem kruhu, povedo. Popijejo čaj, mleko, belo kavo ali kakav. Če je zajtrk preobilen, malice v šoli potem ne zmorejo. Se pa vedno najde kakšen zeeelo lačen sošolec in delijo. Tako kot so nekoč- bel kruh za črnega, jabolko za potico.
V petek smo se tako zbrali vsak ob svojem pogrinjku, vsak v svojem domu pred ekranom računalnika, poslušali Slakovega Čebelarja, tudi malo zapeli, si zaželeli dober tek in pojedli rezine belega, črnega, ajdovega kruha namazanega z maslom in medom, popili mleko in čaj. Res je teknilo, upamo, da tudi vam? Pogovor potem je stekel kot po maslu!
Učenke in učenci 6. in 7. razreda z učiteljico