Ko sedimo skupaj za mizo in iz kuhinje prijetno zadiši, se štiri stene spremenijo v dom, toplino, prijetni občutki se prepletajo z žvenketanjem pribora, klepetom, vljudnimi izrazi: »Dober tek, mi naliješ sok, bi malo omake, potrebujem žlico…..»
Vsi, ki sedijo za mizo, nehote eden drugemu priskočijo na pomoč, nekdo reže meso, drugi poišče brisačko, tretji pobriše polito kavo ali poda žlico, dodaten košček peciva. Kako pomembno je skupno uživanje hrane se premalokrat zavemo. Bogdan Novak, avtor kuharske enciklopedije pove, da je druženje za mizo pri obroku tudi šola bontona.
Učenci z učiteljicami ter varuhoma smo ponovno povabili medse uporabnike VDC Želva s spremljevalkami. Tokrat je bila nit druženja prav hrana, pripravljena z ljubeznijo za prijatelje. Dejansko od enega srečanja do drugega opažamo, kako se tkejo med nami in učenci ter uporabniki vse bolj prijetne in sproščene vezi. Res, da nas družijo spomini na šolske klopi, a hkrati ustvarjamo nove, ne glede na starost in sposobnosti. Čeprav nas je bilo v razredu PP2 veliko in smo zasedli še malo terase, nas ni nič motilo, da smo se malo stiskali pri mizi. Pisana druščina je uživala v hrani, smehu, obujanju spominov, iskanju talentov in pohvalah, pestri glasbi in medsebojni pomoči.
Ob prijetnem klepetu združimo moči tudi učiteljice in spremljevalke, najdemo nove ideje ali smernice za delo ter nadaljnje povezovanje. V veselem decembru zagotovo, če nam teta zima natrosi kaj snežink bo še bolj čarobno.
Kaj več naj vam povedo fotografije z druženje ob bogato obloženi mizi!
Zapisala učiteljica Valerija